Kmetijo pr’Obvak vodita Radmila in Dragan, vedno nasmejana, pozitivna in pripravljena na pogovor.
Njuna zgodba pa se je pričela takole:
“PRAVLJICA O LJUBEZNI, GRUDI IN PLODOVIH – Brez sanjačev in pogumnih idealistov ni srečnega konca, zato pripovedovalec potrebuje poslušalca. Tako naj bi bilo s pripovedkami, zgodbami in pravljicami.
Morebiti je s sanjami ravno tako, sem premišljala. Bi lahko našla nekoga, da bi ga povabila vanje? In če me sam spusti noter, bi mu lahko sledila? Na glas je potrebno, sem zaslišala v bližini, kot bi mi nekdo šepetal na ramenu. Z besedami bo treba, sem ga videla z naročjem, polnim zrelih in vabljivih sadežev. Si pripravljena? A se je zdelo, da ne sprašuje. Bilo je, kakor bi že videl in vedel. Prostora je v meni dovolj, sem le rekla in ko se je zgodilo, sem začela hoditi, kot bi se mi sanjalo. In sem šla.
Odtlej je minilo sedem let, v nasadu uspeva tisoč sadik aronije, s človekom, ki me je počakal v sanjah, pa sva postala vztrajna sopotnika, poslovna partnerja in velika prijatelja. Najina vzajemnost je zanesenjaška, ljubezen do narave prvobitna. Kar je narejenega, je bilo opravljeno z najinimi rokami.
Ko poslušaš pravljico, pričakuješ, da se bo prebralo, kot se spodobi. Pa se ni dalo zaznati nič neverjetnega in nobenega srečnega konca še ni bilo na vidiku. Tako kot nekoč, ko je bila le zemlja, slišim, ko zaprem oči in se mi zdi, da se premika. Potem je prišel človek. Zaprl je oči in jo objel, da se je premaknila. Zaljubljena od takrat nabirata in njuna igra premika tudi naju.
Sprva so ogledovali precej postrani, se potiho pogovarjali, ko so šli mimo njive in menila sva, da so vsi ljudje enaki. Potem so naju začeli ogovarjati, zastavljati vprašanja, na katera sva z nejevero odgovarjala. Kasneje je postala zemlja rodovitna prst in pojavilo se je povpraševanje, še kasneje so odgovore zamenjali izdelki. Zdaj že zvonijo telefoni in pri naju, na najinem koščku obdelovalne površine je naenkrat kot na tržnici. Eni pridejo po nasmeh, košček sanj, drugi po terapijo, tretji se vračajo zaradi neobičajne običajnosti. Prepričana sva, da je pot prava in na prav vsa vprašanja nama ni več potrebno odgovarjati z besedami.
Najina vrata so vedno odprta na stežaj, nad njimi ni nobenega napisa. Če bi ga morala izbrati, bi si omislila tistega, ki pravi, da je boljši jutri dosegljiv takšnim, ki zberejo dovolj moči, da si upajo sanjati.”
Na voljo imajo naslednje produkte:
Sok in sirup aronije
Čaj in čarobni prah aronije
Marmelade
